fígico [í] pog.
kot členek
1. Nn izraža zavračanje, zanikanje: Figico, ne bom te ubogal |Prav res, da ne|
2. Nč izraža omalovaževanje: Nič, pravo figico! Za podkupljive bomo zgradili še najmanj tri nove zapore, pa bo! |Prava reč, Malenkost|; sin. fígo, fígole
E: konvertirano iz tožilnika samostalnika fígica, manjšalnice od fíga v pomenu »kar je malo vredno«
Dostopnost
Dostopnost