gotôvo [ó]
kot členek
1. Nv izraža visoko stopnjo prepričanja: Počakaj me, gotovo pridem; Prav, skoraj gotovo je zamudil; Tega denarja je gotovo vreden |Prepričan sem, da ...| // izraža soglasje, pritrditev: Tega ne bi smel reči. Gotovo, predaleč je šel.; Gotovo, to se ne bi spodobilo |Soglašam, da ...|; sin. zagotôvo
2. Nč izraža nepreklicnost česa: Gotovo bom naredil do jutri; Ali mi boste naredili okvir do jutri? Gotovo, nič ne skrbite. |Obljubim|; sin. zagotôvo
E: konvertirano iz prislova gotôvo iz pridevnika gotòv (= hrv., srb. gòtov, rus. gotóvyj, češ. hotový) iz pslov. *gotovъ
Dostopnost
Dostopnost