kakópada [ọ́/ọ̑]
Nv izraža samoumevnost trditve: Ta dogodek se je kakopada brž razvedel |Razumljivo|; sin. sevéda, kájpada, star. kakópa, kakópak

E: sklop iz prislovnega zaimka kakó in veznikov pa ter da



Vir: Slovar slovenskih členkov - Andreja Žele

Komentiraj slovarski sestavek