mogóče [ọ́]
I. N
1. Nv izraža možnost uresničitve: Ni nam bilo mogoče počistiti sobe; Ne vem, če bo mogoče priti pravočasno; Stvar bi bilo mogoče bolje urediti; Z njo ni mogoče živeti |imeti možnost| // izraža ne popolno prepričanost o čem: Mogoče bi kaj dosegli, če bi bili složni; Mogoče še živi v tistem kraju |Dopuščam, da ...| // izraža približnost povedanega: Dosti ni popil, mogoče kozarec ali dva; Do tja je mogoče tri ure |Tam okoli, približno ...|
2. Np v zvezi z bi izraža obzirno željo, zapoved: Mogoče bi se pomaknili nekoliko naprej; Mogoče bi še soseda vprašali za nasvet |Verjetno bi bilo dobro, da ...|; sin. mordà
3. Nč izraža zadržano pritrjevanje: Boš prišel jutri? Mogoče; Premalo znaš. Že mogoče |Dopuščam, da je tako| // v zvezi ni mogoče izraža presenečenje, začudenje: Nabral je celo košaro gob. Ni mogoče?! |Ne morem verjeti| // v retoričnem vprašanju poudarja nasprotno trditev: Kdo me bo učil? Mogoče ti, ki si takorekoč od včeraj! |Ti že nisi tisti, ki bi ...| sin. verjétno
II. P
Pnavez v vprašalnem stavku izraža vljudnostno obzirnost vprašanja, prošnjo: Ali bi mi mogoče lahko posodili malo denarja; Ali mogoče želite še kaj drugega |Smem upati, da ...|
E: konvertirano iz prislova mogóče iz pridevnika mogóč, prvotno sedanjega tvornega deležnika glagola môči
Dostopnost
Dostopnost