nazádnje [ȃ]
kot členek
1. Nč izraža logični, pričakovani izid dejanja, dogajanja: Po dolgem omahovanju se je nazadnje odločil; Nazadnje smo le dočakali rešitev |Potrebovali smo čas za razmislek|; Še celice se nazadnje privadiš |Če je treba, se lahko z marsičim sprijazniš| // izraža samoumevnost trditve: Hiša je nazadnje le hiša, če je še tako majhna; Nazadnje bo še mislil, da ga ne maramo |Karkoli že vzamemo, konec koncev ...| sin. navsezádnje
2. Pd opozarja še na tisto, kar se zgodi po vseh naštetih dejstvih: Fant je nazadnje zadosti star, da se odloči; Nazadnje, kaj se nas to tiče |To nas ne sme preveč vznemirjati|; Smrt in žalost, to je za nazadnje |Je neizogibno, ne glede da si tega ne želimo|
3. Ppoudar poudarja pomembnost povedanega: Skladba preseneča zaradi iznajdljivosti in nenazadnje zaradi neposrednosti |In zlasti zaradi, In prav zaradi|; sin. nenazádnje
E: konvertirano iz prislova nazádnje, sklopa iz predloga na in prislova zádnje iz pridevnika zádnji
Dostopnost
Dostopnost