očítno [í]
Nv izraža precejšnjo verjetnost, prepričanost: Očitno sta tujca; Očitno je zamudil avtobus; Očitno se ga izogiba |Vse kaže, da ..., Precej jasno je, da ...| // v povedni rabi izraža prepričanost: Očitno je, da to ni mogoče |Jasno je, da ...| // v primerniku izraža večjo mero povedanega: Njegove pripombe to še očitneje poudarjajo; To je vedno očitneje prihajalo do izraza |Še bolj jasno|
E: konvertirano iz prislova očítno iz pridevnika očíten iz očít iz samostalnika okó
Dostopnost
Dostopnost