prevèč [ȅ] pog.
kot členek
Nč izraža različno stopnjo intenzivnosti do povedanega: Fant je kar preveč priden; Preveč utrujen je, kar kleca; Hvala, preveč ste prijazni; To pa je več kot preveč! |Čez vse mere je dovolj!| // v nikalnih stavkih izraža majhno mero, stopnjo: Njemu se ne sme preveč verjeti; Z obleko ni preveč zadovoljna; Kdaj bo prišel? Preveč me vprašate |Do neke mere je še sprejemljivo, potem pa ne več|
E: konvertirano iz prislova prevèč, elativa iz primernika vèč
Dostopnost
Dostopnost