védeti vém [ẹ́] pog.
kot členek
1. Nč v zvezi z da izraža gotovost: Veš da ti prinesem, zagotovo!; V takem vremenu veste da ne bo šel nikamor!; Mi boš kmalu vrnil? Veš da bom!; Ste šli na dopust? Veste da smo šli! |Se razume!, Samo po sebi umevno, da ...| // poudarja presenetljivost česa: Vse ima, pa veš da ni zadovoljen; Veste da ga nismo našli, čeprav ni majhen |Prav presenetljivo je|
2. Nv krepi samoumevno pritrditev: Je zmagal? Veš da!; Bi še malo? Veš da, kar prinesi! |Vsekakor, Se razume!| // krepi potrditev, zavedanje, neodločenost: Hudo je, vem; Ustrašil si se, vem |Sem že izkusil|; Boš kupil? Kaj vem, menda ne; Bo šlo? Kaj pa vem! |Težko rečem, Bom še videl|
E: konvetirano iz ustreznih oblik glagola védeti
Dostopnost
Dostopnost