zadôsti [ó] pog.
kot členek
1. Nv izraža oceno obstoječega: Ti ljudje imajo vsega zadosti |Polno mero, Dovolj|; On je zadosti pameten; Dvigni, zadosti te je skupaj! |Prav dovolj, Ravno prav|
2. Nč izraža preseženo polno mero: Fantje, zadosti, nehajte!; Zdaj mi je pa zadosti vsega tega! |Je že preveč!|
E: konvertirano iz prislova zadôsti iz predloga za in prislova dôsti
Dostopnost
Dostopnost