astigmatízem -zma m neenaka ukrivljenost lomnih površin očesa, zlasti roženice, v različnih meridianih, ki povzroča neoster vid (korekcija se doseže z očali s cilindričnimi ali toričnimi lečami, kontaknimi lečami ali refraktivno kirurgijo) sin. astigmatismus
Razložene stalne zveze:
enostavni miopični ~ pri katerem je gorišče v enem meridianu na mrežnici, v drugem, pravokotnem na prvega, pa pred mrežnico;
hiperopični ~ pri katerem je gorišče v enem meridianu pred mrežnico, v drugem, pravokotnem na prvega pa ne ali pa tudi (vendar različno);
iregularni ~ pri katerem glavna meridiana z različno ukrivljenostjo nista pravokotna eden na drugega;
kornealni ~ najpogostejša oblika astigmatizma;
lečni ~ ki ga povzroča abnormalnost očesne leče;
mešani ~ pri katerem je oko v enem meridianu kratkovidno, v drugem pa daljnovidno;
pridobljeni ~ ki je posledica očesne bolezni ali poškodbe;
prirojeni ~ ki obstaja od rojstva;
regularni ~ pri katerem sta glavna meridiana z različno ukrivljenostjo pravokotna eden na drugega;
sestavljeni miopični ~ pri katerem je oko v vseh meridianih miopično, vendar ne v vseh enako
Dostopnost
Dostopnost