bárvanje -a  

1. postopek, pri katerem se vnašajo barvila v tkivo za boljše razločevanje njegovih sestavin, zlasti pod mikroskopom 

Razložene stalne zveze:
azansko ~ barvanje z azokarminom in anilinskim modrilom, pri katerem se obarvajo jedra rdeče, eritrociti oranžno rdeče, mišičnina oranžno, nevroglija rdečkasto, sluz modro, kolagenska in retikulinska vlakna pa temnomodro;
~ HE → barvanje s hematoksilinom in eozinom;
~ po Bestu pri katerem se s karminom obarvajo rdeče glikogen, sluz, zrnca v tkivnih bazofilcih;
~ po Bielschowskem → impregnacija po Bielschowskem;
~ po Cajalu → impregnacija po Cajalu;
~ po Feulgenu zelo specifična histokemijska reakcija na DNA, pri kateri se najprej s hidrolizo s klorovodikovo kislino odstranita adenin in gvanin z deoksiriboze, nato prosti aldehidni skupini na teh mestih reagirata s Schiffovim reagentom in prikažeta DNA v vijolični barvi;
~ po Giemsi barvanje z barvilom, ki vsebuje sol metilenskega modrila in eozina ter razne azurje (raztopljene v glicerinu in metanolu), za diferenciacijo krvnih telesc in prikaz krvnih parazitov ter metafaznih kromosomov pri kariotipizaciji;
~ po Giemsi in Romanovskem → barvanje po Giemsi;
~ po Gömöriju → impregnacija po Gömöriju;
~ po Heidenhainu regresivno barvanje, primerno za prikaz večine celičnih struktur (npr. prečno progaste mišičnine), pri katerem se objekt najprej čimža z železovim galunom, nato barva z železovim hematoksilinom in se končno pri diferenciaciji (2) z železovim galunom z njega odstrani odvečno barvilo;
~ po Hortegi → impregnacija po Hortegi;
~ po Kossi → impregnacija po Kossi;
~ po Levaditiju → impregnacija po Levaditiju;
~ po Mayu (R.) in Grünwaldu barvanje z alkoholno raztopino soli metilenskega modrila in eozina za diferenciacijo krvnih telesc;
~ po Nisslu barvanje z bazičnimi barvili (npr. z briljantnim krezilnim modrilom), ki obarvajo jedra in Nisslova zrnca v nevronih modrovijoličasto;
~ po Papanicolaouu barvanje z vodno raztopino hematoksilina v kombinaciji z drugimi barvili v etanolu za citodiagnostiko, zlasti raka;
~ po Pappenheimu kombinacija zaporednega barvanja po Mayu in Grünwaldu ter po Giemsi za diferenciacijo krvnih telesc;
~ po Romanovskem barvanje z raztopino soli metilenskega modrila in eozina kot pravzor barvanj za diferenciacijo krvnih telesc (npr. po Giemsi, po Mayu in Grünwaldu, po Pappenheimu);
~ po Schmorlu barvanje s tioninom in trinitrofenolom za diferenciacijo kostnine in hrustančevine;
~ po van Giesonu pri katerem se s kislim fuksinom obarva kolagen rdeče, s trinitrofenolom pa mišičnina in elastika rumeno;
~ po Weigertu barvanje z rezorcinskim fuksinom, ki obarva elastiko temnovijoličasto;
~ po Ziehl-Neelsenu barvanje s karbolfuksinom, ki mu sledi razbarvanje z zakisanim alkoholom in kontrastno barvanje z metilenskim modrilom, kar prikaže bacile tuberkuloze rdeče;
~ s hematoksilinom in eozinom zaporedno barvanje bazofilnih struktur s hematoksilinom in acidofilnih struktur z eozinom;
~ s PTAH barvanje s fosforvolframovo kislino in hematoksilinom, ki pokaže jedra, vlakna nevroglije, fibrin in prečne proge mišičnih vlaken modro, kolagen, retikulin in osnovno substanco kostnine pa rumeno do rdeče;
~ s sudanom barvanje s sudanskim barvilom za prikaz maščob v celicah;
~ z reakcijo PAS → reakcija PAS;
direktno ~ pri katerem se barvilo veže na substrat neposredno;
elektivno ~ s katerim se obarva le določena tkivna sestavina;
fluorescenčno ~ barvanje s fluorescentnimi barvili;
indirektno ~ pri katerem se barvilo veže na substrat šele po predhodnem čimžanju;
intravitalno ~ vitalno → barvanje;
kontrastno ~ pri katerem se nekateri elementi ali njihovi deli barvajo z drugim, kontrastnim barvilom;
metakromatsko ~ katerega osnova je metakromazija;
nasprotno ~ kontrastno → barvanje;
negativno ~ pri katerem se obarvajo prazni prostori med celicami ali redke tkivne strukture tako, da ostanejo neobarvane samo celice ali goste tkivne strukture sin. negativno kontrastiranje (1);
panoptično ~ → barvanje po Pappenheimu;
pozitivno ~ neposredno obarvanje sestavine tkiva, da se pridobi kontrast (v svetlobni mikroskopiji se barva z barvilom, v elektronski pa s solmi težkih kovin /npr. svinčev acetat/, ki so manj prepustne za elektronske žarke) sin. pozitivno kontrastiranje;
progresivno ~ pri katerem se povečuje obarvanost substrata do želene stopnje;
regresivno ~ pri katerem se substrat sprva preveč obarva, nato pa se višek barvila odvzema;
reliefno ~ negativno → barvanje;
selektivno ~ barvanje le ene strukture ali več, ne pa vseh struktur v preparatu;
supravitalno ~ barvanje še živih celic zunaj organizma;
vitalno ~ barvanje živih celic v organizmu z injiciranjem nestrupenih barvil  


2. postopek, s katerim se obarvajo mikroorganizmi v mikroskopskem preparatu 

Razložene stalne zveze:
~ po Gramu barvanje z metilvijoličnim barvilom, ki mu sledi fiksacija z Lugolovo jodovo raztopino in razbarvanje gramnegativnih bakterij z zmesjo acetona in alkohola ter njihovo diferencialno barvanje s fuksinom, kar prikaže grampozitivne bakterije vijolično, gramnegativne rdeče;
bipolarno ~ pri katerem se pri nekaterih mikroorganizmih vsak pol obarva drugače;
diferencialno ~ ki diferencira razne mikroorganizme ali strukture  



Vir: Slovenski medicinski slovar - Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta

Komentiraj slovarski sestavek