cefalosporíni -ov m, mn.  polsintetični betalaktamski antibiotiki, pridobljeni s polsintezo iz osnovne, z biosintezo pridobljene molekule cefalosporina C, delujejo na grampozitivne in gramnegativne mikroorganizme, tako da zavirajo tvorbo celičnih sten rastočih bakterij (izvor cefalosporina C so glive vrste Cephalosporium acremonium, preimenovane v Acremonium chrysogenum) 

Razložene stalne zveze:
~ C naravni, z biosintezo pridobljeni antibiotik, izhodiščna molekula za ostale, polsintetične cefalosporine (osnovno ogrodje molekule sta kondenzirana betalaktamski in tiazinski obroč);
~i četrte generacije širokospektralni antibiotiki z izrazitim učinkom na gramnegativne bakterije, vključno s Pseudomonas aeruginosa (npr. cefepim, cefpirom) in bolj odporni proti betalaktamazam kot pripadniki tretje generacije;
~i druge generacije delujejo proti grampozitivnim bakterijam in zunajbolnišničnim gramnegativnim bakterijam (npr. cefaklor, cefamandol, cefoksitin, cefprozil, cefuroksim);
~i pete generacije katerih predstavnik je ceftarolin prim. ceftarolin;
~i prve generacije skupina prvosintetiziranih cefalosporinov z učinkom na grampozitivne bakterije in z razmeroma ozkim spektrom delovanja proti gramnegativnim bakterijam (npr. cefadroksil, cefaleksin, cefalotin, cefapirin, cefazolin);
~i tretje generacije proti betalaktamazam bolj odporni cefalosporini, ki imajo širok spekter delovanja proti gramnegativnim bakterijam in, v primerjavi z drugo generacijo, ožji spekter delovanja proti grampozitivnim bakterijam (npr. cefiksim, cefpiramid, cefoperazon, cefotaksim, ceftazidim, ceftibuten, ceftriakson) 



Vir: Slovenski medicinski slovar - Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta

Komentiraj slovarski sestavek