céljenje -a  zaraščanje prekinjenega ali poškodovanega tkiva  sin. sanacija (1), sanatio

Proste zveze:
~ rane;  

Razložene stalne zveze:
primarno ~ pri katerem se kontinuiteta tkiva vzpostavi brez vnetja ali tvorbe vmesnega granulacijskega tkiva, z gladko brazgotino in brez zapletov sin. per primam, p.p., sanatio per primam intentionem;
sekundarno ~ pri katerem se kontinuiteta tkiva, navadno zaradi okužbe, vzpostavi s tvorbo granulacijskega tkiva, zaključi pa z obsežno brazgotino sin. per secundam, p.s., sanatio per secundam intentionem;
zapoznelo ~ počasno celjenje (npr. kostnega preloma) 



Vir: Slovenski medicinski slovar - Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta

Komentiraj slovarski sestavek