dialíza -e ž
1. ločevanje raztopljenih delcev po velikosti z difuzijo skozi polprepustno membrano
2. postopek zunajtelesne cirkulacije heparinizirane krvi, pri katerem se v dializnem aparatu skozi polprepustno membrano izločajo raztopljene snovi in del tekočine z difuzijo, ultrafiltracijo in osmozo v dializno raztopino, ki poteka v nasprotni smeri sin. hemodializa, vividifuzija
Razložene stalne zveze:
akutna ~ dializa za prebrodenje akutne ledvične odpovedi;
arteriovenska ~ pri kateri teče kri iz arterije v dializni aparat in se vrača v veno;
avtomatizirana peritonealna ~ ki se opravi z avtomatsko dializno napravo na domu, med nočnim spanjem, in traja osem ur sin. APD;
ekstrakorporalna ~ zunajtelesna dializa z dializnim aparatom;
kontinuirana ambulatorna peritonealna ~ pogosto uporabljena metoda peritonealne dialize, za katero je značilna stalna navzočnost dializne raztopine v trebušni votlini, drenaža votline in nadomeščanje sveže raztopine se opravi 3- do 4-krat dnevno in jo bolnik lahko naredi sam doma sin. CAPD;
kronična ~ večkratna, ponavljajoča se dializa, ki nadomešča funkcijo ledvic;
peritonealna ~ vividializa z izpiranjem trebušne votline, pri čemer se z difuzijo in ultrafiltracijo odstranjujejo nebeljakovinske dušikove spojine in istočasno izmenjavajo drugi topljenci skozi peritonej sin. PD;
venovenska ~ pri kateri teče kri iz vene v dializni aparat in se vrača v veno
Dostopnost
Dostopnost