flúor -a in -ja m kemični element, strupen plin, zelo reaktiven halogen, dražljivec zgornjih in pri visokih koncentracijah tudi spodnjih dihal (edem pljuč), med drugim ga uporabljajo v kemijski industriji in pri proizvodnji umetnih gnojil, pri dolgotrajni izpostavljenosti pride do fluoroze, je tudi mikroelement v sledeh v zobeh, kosteh in laseh sin. F
Razložene stalne zveze:
radioaktivni ~ izotop fluora 18F, sevalec pozitronov s fizikalnim razpolovnim časom 110 min, ki se uporablja za označevanje deoksiglukoze za preiskave presnove, navadno v osrednjem živčevju, ter za detekcijo malignomov in metastaz z metodo PET (uporablja se tudi za označevaje drugih sledil za raziskave in preiskave v nevrologiji in nevroznanostih ter onkologiji z metodo PET) sin. 18F; prim. 18F-fluorodeoksiglukoza
Dostopnost
Dostopnost