gôvor -a m oblikovanje besed, stavkov z govornimi organi sin. govorica
Razložene stalne zveze:
artikulirani ~ razločno izgovarjanje besed;
eksplozivni ~ glasno, nenadno govorjenje kot posledica cerebelarne okvare;
ezofagealni ~ ki nastane z vsrkavanjem ali požiranjem zraka v požiralnik in iztiskanjem z diafragmo in antiperistaltiko požiralnika, kot novi glasilki pa delujeta dve vzporedni gubi sluznice, ki se pri laringektomiji oblikujeta med korenom jezika in začetkom požiralnika prim. ezofagealni glas;
faringealni ~ glasovi, ki nastajajo v žrelu;
monotoni ~ govor brez intonacije in brez poudarkov;
neartikulirani ~ nerazločno izgovarjanje besed;
nosljajoči ~ → rinolalija;
odprti nosljajoči ~ odprta → rinolalija;
skandirani ~ govor, pri katerem so zlogi ločeni s pavzami;
zaprti nosljajoči ~ zaprta → rinolalija
Dostopnost
Dostopnost