hêrpesvírus -a m, nav. mn.  virus iz družine Herpesviridae (najpomembnejši predstavniki so virus herpesa simpleksa tipa 1, virus herpesa simpleksa tipa 2, virus noric, citomegalovirusi, virus Epstein-Barr in drugi, za njih je značilna episomska latenca)  prim. episomska latenca

Razložene stalne zveze:
~ B → virus B;
humani ~ 1 virus herpesa simpleksa tipa 1 sin. HHV-1;
humani ~ 2 virus herpesa simpleksa tipa 2 sin. HHV-2;
humani ~ 3 → virus noric;
humani ~ 4 → virus Epstein-Barr (Y. M.);
humani ~ 5 humani → citomegalovirus;
humani ~ 6 betaherpesvirus, povzročitelj bolezni exanthema subitum pri otrocih in latentnih okužb pri večini odraslih sin. HHV-6;
humani ~ 7 betaherpesvirus z dolgim replikacijskim ciklusom, ki persistira v limfocitih B in T, monocitih, makrofagih, nevrogliji in epitelijskih celicah ter v kasnejšem otroštvu pogosto povzroča bolezen exantema subitum sin. HHV-7;
humani ~ 8 gamaherpesvirus iz rodu Rhadinovirus z genom, katerega odseki kažejo homologijo s celičnimi geni za sintezo citokinov (predvsem interlevkina-6) in beljakovin, ki zavirajo apoptozo, povzroča mieloproliferativne novotvorbe in Kaposijev sarkom, persisitira v limfocitih B in T, seropozitivnost pa se pojavlja šele po puberteti sin. HHV-8 



Vir: Slovenski medicinski slovar - Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta

Komentiraj slovarski sestavek