izgúba -e ž stanje, v katerem je kaj manjše, revnejše, siromašnejše, preneha biti, obstajati prim. primanjkljaj
Proste zveze:
~ barvnega vida, ~ okusa, ~ sluha, ~ vida;
Razložene stalne zveze:
~ delovne zmožnosti nastane, kadar zavarovanec ni več zmožen za nobeno delo niti s polovičnim delovnim časom;
~ gracioznosti znak začetne, zlasti katatonske shizofrenije, ko postane človekovo vedenje v celoti bolj nespontano in okorno, ne da bi se pokazali že kaki jasni bolezenski znaki;
~ heterozigotnosti pojav lokusa, pri katerem je delecija ali druga mutacija spremenila stanje iz heterozigotnega v homozigotno ali hemizigotno (zaradi izgube delovanja supresorskih genov za neoplazmo pojav lahko vodi v razvoj rakavih bolezni) sin. LOH;
~ sluha po Fowlerju (E. P.) metoda za ocenjevanje naglušnosti, s katero merijo izgubo sluha v odstotkih za štiri glavne tone (štiri najpomembnejše frekvence za sporazumevanje) v razmaku 5 dBA;
~ zavesti → nezavest
Dostopnost
Dostopnost