kálcij -a m kemični element, srebrno bela, mehka, lahka kovina, v spojinah zelo razširjena v naravi, v organizmu sestavina kosti in zob, zunajcelični in znotrajcelični kation, regulator znotrajceličnih funkcij (npr. mišična kontrakcija, eksocitoza, sproščanje nevrotransmitorjev, aktivator encimov, koagulacijski faktor IV) sin. Ca; prim. hiperkalciemija, hipokalciemija
Stalne zveze:
akamprosat ~, dieta s predpisano količino ~a, ~ zaznavni receptor, produkt serumskih koncentracij ~a in fosfatov, senzibilizator za ~, vezavni protein za ~;
Razložene stalne zveze:
celotni plazemski ~ vsota koncentracij na plazemske beljakovine vezanega, kompleksiranega in ioniziranega kalcija;
ionizirani plazemski ~ ki zajema približno 50 % celotnega plazemskega kalcija, je ioniziran, difundira v intersticijsko tekočino, fiziološko aktiven, v ravnovesju s kalcijem, ki je vezan na albumin;
kompleksirani plazemski ~ manjši del plazemskega kalcija, ki je vezan na citrat, fosfat in bikarbonat, je neioniziran, difundira v intersticijsko tekočino in je fiziološko neaktiven;
korigirani ~ serumski kalcij, preračunan na normalno koncentracijo albumina (40 g/L);
na beljakovine vezani plazemski ~ ki zajema približno 45 % celotnega plazemskega kalcija, vezan je večinoma na albumin, je neioniziran, ne difundira iz ožilja in je fiziološko neaktiven;
neionizirani plazemski ~ na beljakovine vezani in kompleksirani plazemski kalcij;
serumski ~ ki ga določajo v biokemijskem laboratoriju (njegova koncentracija je znižana pri hipoparatiroidizmu, osteomalaciji, rahitisu, kronični insuficienci ledvic, zvišana pa pri primarnem hiperparatiroidizmu, zastrupitvi z vitaminom D, kostnih metastazah, plazmacitomu in nekaterih drugih boleznih)
Dostopnost
Dostopnost