kovína -e ž  kemični element s kovinskim sijajem, neprozornostjo, veliko toplotno in električno prevodnostjo, medsebojno topnostjo (zlitine), trdnim agregatnim stanjem pri sobni temperaturi (razen živega srebra)  sin. metal

Proste zveze:
zastrupitve s težkimi ~ami;  

Stalne zveze:
biomonitoring kovin, odzivni element za ~e, vezavni protein odzivnega elementa za ~e;  

Razložene stalne zveze:
alkalijska ~ kemični element prve skupine periodnega sistema, ki tvori v raztopini močno alkalen hidroksid (litij, natrij, kalij, rubidij, cezij, francij);
lahka ~ kovina s specifično gostoto, manjšo od 4,5 kg/dm3;
težka ~ kovina z večjo molekulsko maso, težnjo kopičenja v organizmu in škodljivim delovanjem - na primer arzen, svinec, živo srebro, krom, kadmij -;
zemeljskoalkalijska ~ kemični element druge glavne skupine periodnega sistema (berilij, magnezij, kalcij, stroncij, barij in radij) 



Vir: Slovenski medicinski slovar - Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta

Komentiraj slovarski sestavek