modifikácija -e ž  

1. nededna fenotipična sprememba organizma, ki je posledica vpliva okolja ali lastne aktivnosti  

2. stanje elementa ali spojine, v katerem ima ta drugačne fizikalne lastnosti kot v drugem stanju 

Razložene stalne zveze:
alotropska ~ različnost oblik istega elementa (npr. navadni atmosferski kisik in ozon, ogljik kot grafit in diamant)  


3. kemijsko in/ali strukturno preoblikovanje molekule 

Proste zveze:
~ DNA;  

Razložene stalne zveze:
histonska ~ epigenetska sprememba histonov po translaciji, ki spremeni njihov odnos z DNA in jedrnimi proteini (navadno gre za metilacijo, acetilacijo, fosforilacijo, ubikvitinacijo, sumoilacijo, citrulinacijo ali ADP-ribozilacijo histonov), spremembe histonov vplivajo na izražanje genov, popravljanje DNA in kondenzacijo kromosomov med mitozo;
kovalentna ~ skupina procesov, pri katerih se prvotno sintetizirane biološke molekule (npr. proencimi, encimi, nukleinske kisline, strukturne makromolekule) encimsko preoblikujejo s cepitvijo kovalentnih vezi ali dodajanjem kovalentno vezanih skupin;
potranskripcijska ~ ribonukleinskih kislin kovalentna modifikacija ribonukleinskih kislin, ki sledi transkripciji sin. potranskripcijska dodelava ribonukleinskih kislin, procesiranje molekule RNA;
potranslacijska ~ beljakovin kovalentna modifikacija beljakovin, ki sledi njihovi sintezi (npr. ADP-ribozilacija, biotinilacija, fosforilacija, sulfatacija, karboksilacija gama, citrulinacija, proteoliza, sumoilacija, ubikvitinacija)  



Vir: Slovenski medicinski slovar - Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta

Komentiraj slovarski sestavek