nevróza -e ž  

1. po pojmovanju v 19. stoletju bolezen živčevja brez dokazljivega vzroka  

2. psihično pogojena motnja, ki prizadene osebnostno strukturo, njeni bolezenski znaki na psihičnem in telesnem funkcionalnem področju pa so neposredna posledica in simbolični izraz patogenega duševnega konflikta, ki ostaja zunaj zavesti  sin. psihonevroza (1)

Proste zveze:
definicija ~e, klimakterična ~;  

Razložene stalne zveze:
aktualna ~ po Freudu nevroza, pri katere nastanku je odločilen konflikt v neposredni sedanjosti, ne pa iz pacientovega otroštva;
anankastična ~ prisilna → nevroza;
anksiozna ~ katere glavni znak je pogosto v napadih pojavljajoča se bojazen brez določenega objekta sin. sindrom anksioznosti;
depresivna ~ nevrotska → depresija;
eksistencialna ~ za katero je značilen dvom nad smislom človekovega bivanja;
eksogena ~ psihoreaktivna → motnja;
eksperimentalna ~ nevrozi podobna vedenjska motnja poskusne živali, ki ni mogla rešiti določene naloge;
fiziogena ~ s pogojnim refleksom utrjena nevrotska simptomatika (npr. vegetativni pojavi);
fobična ~ nevrotska → fobija;
grozavostna ~ pri kateri prevladuje grozavost;
jedrna ~ osebnostna → nevroza;
karakterna ~ osebnostna → nevroza;
kolektivna ~ po Franklu nevrotične manifestacije, ki zavzemajo prebivalstvo določenega področja in imajo svoje značilnosti;
komocijska ~ ki se razvije po pretresu možganov;
~ strahu nevrotska (npr. anksiozna, konverzivna, nevrastenična) slika po doživetju strahu prim. strah (1);
nezgodna ~ nevrotična simptomatika, ki se razvije po nezgodi in (po mnenju pacienta) v zvezi z njo;
noogena ~ po Franklu nevroza, ki nastane, ko človek zaide v duhovno stisko, če izgubi smisel in veljavo svoje eksistence prim. logoterapija;
odškodninska ~ rentna → nevroza;
organska ~ psihosomatska → motnja;
osebnostna ~ motenost osebnostne strukture, nastala zaradi neugodnih psihohigienskih okoliščin, ob katerih so ostale zavrte možnosti uresničevanja elementarnih teženj (npr. po lastnini, uveljavljanju, erotično seksualne težnje), človek pa zato ostane utesnjen v sposobnosti prilagajanja družbenemu okolju in je nagnjen k razvijanju nevrotskih simptomov;
penzijska ~ upokojenska → nevroza;
pričakovalna ~ bolezenski, pogosto nevrotski simptom, ki se kaže v strahu ob raznih posebnih dogodkih (npr. ob javnem nastopu, izpitu, poroki ipd.), tako da se dogodek lahko izjalovi;
prisilna ~ ki se kaže v prvi vrsti z obsesijami in kompulzijami;
rentna ~ nevrotska konverzivna, nevrastenična slika, ki jo pobujajo v glavnem plitve želje in pričakovanja po denarni koristi na račun svojih, objektivno malo pomembnih, bolezenskih motenj;
shizoidna ~ nevrotsko stanje, ki ga označuje predvsem oviranost v ustvarjanju kontaktov z ljudmi;
situacijska ~ psihoreaktivna → motnja;
srčna ~ čezmerna tesnoba ali strah zaradi srčne bolezni, pogosto se pojavi po miokardnem infarktu ali operaciji srca, lahko pa tudi pri ljudeh, ki niso bolni na srcu;
transferna ~ po Freudu le v psihoanalitični obravnavi pojavljajoča se arteficialna nevroza, pri kateri se kot oživitev nezavednih konfliktov reaktivirajo pri pacientu nekatere otroške naravnanosti (zlasti Ojdipov kompleks), pri čemer prevzema psihoterapevt starševsko vlogo;
travmatska ~ ki se pojavi z določenim intervalom po nezgodi in jo je Oppenheim razlagal kot odraz drobnih organskih sprememb v živčevju z odškodninskimi tendencami;
upokojenska ~ neznačilna nevrotska simptomatika ob upokojitvenem postopku;
vegetativna ~ motnja vegetativnih funkcij v zvezi s trajnimi ali periodično se ponavljajočimi duševnimi obremenitvami;
vojna ~ skupni izraz za abnormne psihične reakcije kot neposrednim odzivom na izredne vojne obremenitve, pogosto s konverzivno sliko prim. jurišantski napad  



Vir: Slovenski medicinski slovar - Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta

Komentiraj slovarski sestavek