občútje -a s
1. duševno in telesno doživljanje, stanje jaza na relaciji ugodno — neugodno (npr. radost, jeza, sočutje, žalost) sin. občutek (2); prim. čustvo
Razložene stalne zveze:
vitalno ~ ugodno ali neugodno zaznavanje lastnih splošnih telesnih občutkov (lakote, žeje, spolnega vzburjenja itd.) prim. cenestezija
2. duševno stanje, temelječe na celotnem čustvenem doživljanju
3. nedoločna, čustveno poudarjena vednost za to, kar zadeva individuum
Dostopnost
Dostopnost