prekinítev -tve ž  pretrganje kakega dogajanja, delovanja ali strukture  sin. interruptio

Razložene stalne zveze:
nedovoljena ~ nosečnosti kaznivo dejanje, ki ga stori, kdor v nasprotju z zdravstvenimi pogoji in načinom umetne prekinitve nosečnosti, ki so določeni z zakonom, noseči ženski z njeno privolitvijo prekine nosečnost, začne prekinjati nosečnost ali pomaga pri prekinitvi nosečnosti;
odložena ~ pokovnice prekinitev popkovnice 2-5 minut po rojstvu (omogoči prestop krvi iz posteljice v novorojenčkov krvni obtok);
~ nosečnosti umetni → splav;
~ popkovnice → omfalotomija;
~ zdravljenja indicirano, samovoljno ali zaradi drugih vzrokov prekinjeno zdravljenje;
takojšnja ~ popkovnice prekinitev popkovnice neposredno po rojstvu 



Vir: Slovenski medicinski slovar - Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta

Komentiraj slovarski sestavek