prízma -e ž telo, ki ga omejujeta dva vzporedna, skladna mnogokotnika in plašč
Proste zveze:
pokončna ~;
Razložene stalne zveze:
emajlske ~e poapneli stebrički prizmatske oblike, iz katerih je zgrajen emajl, urejeni pravokotno na površje dentina;
Nicolova ~ ki prepušča le polarizirano svetlobo prim. polarizator;
skleninske ~e emajlske → prizme;
glava skleninske ~e širši del skleninske prizme, v kateri so kristali razporejeni tesno skupaj, med seboj vzporedno in z vzdolžno osjo pravokotno na dentin;
ovojnica ~e obdaja glavo skleninske prizme;
rep skleninske ~e medprizemska snov v ožjem delu stebrička skleninske prizme, kristali so tu razporejeni med seboj manj vzporedno in tudi manj gosto kot v glavi skleninske prizme
Dostopnost
Dostopnost