sekrécija -e ž  sinteza in oddajanje snovi iz žleznih celic  prim. ekskrecija, izločanje

Proste zveze:
bronhialna ~, lakrimalna ~, ~ likvorja, vaginalna ~;  

Stalne zveze:
cefalična faza ~e želodčne kisline, gastrična faza ~e želodčne kisline, intestinalna faza ~e želodčne kisline, sindrom ektopične ~e ACTH;  

Razložene stalne zveze:
apokrina ~ pri kateri se skupaj s sekretom odloči tudi apikalni pol žlezne celice;
avtokrina ~ pri kateri hormon učinkuje na isto celico, ki ga je izločila;
bazalna ~ želodčne kisline ki se izmeri ponoči, nekaj ur po zadnjem obroku;
ekrina ~ merokrina → sekrecija;
eksokrina ~ zunanja → sekrecija;
endokrina ~ notranja → sekrecija;
holokrina ~ pri kateri se vsa celica spremeni v sekret;
maksimalna ~ želodčne kisline ki se izmeri po stimulaciji s pentagastrinom;
merokrina ~ pri kateri se sekret iz žlezne celice izloča z eksocitozo, brez izgube citoplazme;
nevrokrina ~ izločanje nevrohomona iz nevrona;
notranja ~ izločanje hormonov v kri ali limfo sin. inkrecija;
parakrina ~ pri kateri hormon učinkuje na bližnjo okolico;
paraneoplastična ~ sekrecija (navadno hormona) iz tumorskih celic;
~ želodčne kisline izločanje klorovodikove kisline iz acidogenih celic želodčnih lastnih žlez, ki jo spodbujajo acetilholin, gastrin in histamin, zavirajo pa somatostatin, sekretin, holecistokinin, gastrični inhibitorni polipeptid ter vazoaktivni intestinalni polipeptid;
spodbujena ~ želodčne kisline ki se izmeri po testnem obroku;
tubulna ~ sekrecija celic ledvičnih cevk;
zunanja ~ izločanje sekreta na zunanje ali notranje površje 

Vir: Slovenski medicinski slovar - Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta

Komentiraj slovarski sestavek