spánje -a  fiziološka odsotnost zavesti, za katero je značilno, da se lahko človek iz nje prebudi z različnimi dražljaji  prim. budnost

Proste zveze:
higiena ~a, motnje ~a;  

Stalne zveze:
hoja v ~u, inverzija ~a, sindrom apneje med ~em, sindrom obstruktivne apneje med ~em, terapija s trajnim ~em;  

Razložene stalne zveze:
bifazično ~ spanje dvakrat dnevno (ena krajša in ena daljša faza);
desinhronizirano ~ obdobje spanja z majhno amplitudo in visoko frekvenco valov v elektroencefalogramu, zvišano in neritmično frekvenco utripanja srca in dihanja, hitrim gibanjem zrkel in sanjanjem;
hipnotično ~ z globoko hipnozo izzvano spanje, v katerem hipnotizirani ostaja povezan s svojim terapevtom in sledi njegovim sugestijam;
monofazično ~ daljše enkrat dnevno spanje;
paradoksno ~ desinhronizirano → spanje;
paroksizmalno ~ → narkolepsija;
polifazično ~ večje število krajših faz spanja dnevno (motnja cirkadianega ritma);
segmentno ~ spanje v dveh enako dolgih fazah dnevno;
sinhronizirano ~ obdobja spanja brez sanj, z veliko amplitudo in nizko frekvenco valov v elektroencefalogramu ter rednim in počasnim dihanjem in srčno akcijopolifazično ~ večkrat dnevno krajša ;
~ NREM sinhronizirano → spanje;
~ REM desinhronizirano → spanje 



Vir: Slovenski medicinski slovar - Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta

Komentiraj slovarski sestavek