superantigén -a m, nav. mn.  topni bakterijski protein, ki se hkrati veže na molekule poglavitnega histokompatibilnostnega kompleksa (razred II) in na T-celični receptor, kar spodbudi limfocite T k sproščanju večje količine citokinov (najbolj znani superantigeni so stafilokokni enterotoksini, toksin stafilokoknega toksičnega šoka, streptokokni pirogeni eksotoksini) 



Vir: Slovenski medicinski slovar - Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta

Komentiraj slovarski sestavek