véz vezí ž  

1. → ligament 

Razložene stalne zveze:
dimeljska ~ ingvinalni → ligament;
epitelijska ~ epitelijsko → prirastišče;
križne ~i križna → ligamenta;
obstranska ~ kolateralni → ligament;
okrogla jetrna ~ ki ločuje levi jetrni lobus od kvadratastega jetrnega lobusa in je obliterirana umbilikalna vena sin. ligamentum teres hepatis, okrogli jetrni ligament;
okrogla maternična ~ ki poteka od maternice skozi ingvinalni kanal v velike labije in drži maternico v antefleksiji sin. ligamentum teres uteri, okrogli maternični ligament;
plodnikove ~i pasovi amnijskega tkiva, pripeti na embrij ali fetus;
podplatne ~i plantarni → ligamenti;
pogačična ~ patelarni → ligament;
rumene ~i rumeni → ligamenti;
sprednja križna ~ sprednji križni → ligament kolena;
srpasta jetrna ~ jetrni falciformni → ligament;
široka maternična ~ duplikatura peritoneja, ki prehaja s stranskih robov maternice na lateralno medenično steno, ovija jajcevod in se narašča na jajčnik sin. ligamentum latum uteri, široki maternični ligament;
venčna jetrna ~ jetrni koronarni → ligament;
vezivna ~ vezivno → prirastišče;
zadajšnja križna ~ zadajšnji križni → ligament kolena;
zatilna ~ nuhalni → ligament  


2. kemijska → vez 

Razložene stalne zveze:
amidna ~ ki povezuje kislino in amin (npr. peptidna vez);
anhidridna ~ kovalentna vez, ki nastane s povezavo dveh molekul kisline ob odstranitvi vode;
disulfidna ~ 1. kovalentna vez —S—S—, ki nastane z oksidativnim sklopljenjem dveh tiolnih skupin 2. kovalentna vez —S—S— med peptidnimi verigami ali med deli peptidne verige v beljakovinah in peptidih, ki nastane z oksidacijo sulfhidrilnih skupin dveh aminokislinskih ostankov cisteina sin. disulfidni most;
dvojna ~ kovalentna vez, v kateri si dva atoma delita dva skupna elektronska para;
enojna ~ kovalentna vez, v kateri si dva atoma delita skupen elektronski par;
estrska ~ ki povezuje kislino in alkohol;
etrska ~ ki nastane pri reakciji med dvema hidroksilnima skupinama organskih spojin ob odcepitvi vode;
fosfoanhidridna ~ anhidridna vez med molekulama fosforjeve(V) kisline (npr. v ADP in ATP);
fosfodiestrska ~ povezava dveh molekul ali dveh delov iste molekule preko fosforjeve kisline, tako da ta tvori dve estrski vezi z ustreznima hidroksilnima skupinama (kot npr. pri povezovanju nukleotidov v nukleinskih kislinah ali pri tvorbi cikličnih nukleotidov);
glikozidna ~ kovalentna vez med anomernim ogljikovim atomom saharida in skupino ali molekulo, s katero tvori glikozid;
α-glikozidna ~ glikozidna vez, pri kateri je udeležena hemiacetalna skupina v položaju alfa;
β-glikozidna ~ glikozidna vez, pri kateri je udeležena hemiacetalna skupina v položaju beta;
N-glikozidna ~ glikozidna vez, v kateri je anomerni ogljikov atom saharida povezan z dušikovim atomom molekule, s katero tvori glikozid;
O-glikozidna ~ glikozidna vez, v kateri je anomerni ogljikov atom saharida povezan s kisikovim atomom molekule, s katero tvori glikozid;
hemiacetalna ~ kovalentna vez, ki nastane med aldehidno in hidroksilno skupino, posebej znotraj molekule aldoze, pri čemer pride do ciklizacije aldoze, navadno v petčlenski obroč (furanoza) ali šestčlenski obroč (piranoza);
hemiketalna ~ kovalentna vez, ki nastane med karbonilno in hidroksilno skupino, posebej znotraj molekule ketoze, pri čemer pride do ciklizacije ketoze, navadno v petčlenski obroč (furanoza);
hidrofobna ~ hidrofobna → interakcija;
ionska ~ ki nastane tako, da en atom odda, drugi pa sprejme elektron, pri čemer nastaneta ion s pozitivnim in ion z negativnim nabojem, ki se privlačita zaradi nasprotnih nabojev;
kemijska ~ področje, kjer si dva atoma vsaj delno delita en par ali več skupnih elektronskih parov, kar ju drži skupaj in se upira njuni ločitvi;
konjugirana dvojna ~ dvojna vez v aromatskih ogljikovodikih (npr. v benzenu);
koordinativna ~ kovalentna vez med atomoma, pri kateri en atom prispeva v vez oba elektrona veznega para prim. elektronski par;
kovalentna ~ ki nastane tako, da si dva atoma delita en par ali več skupnih elektronskih parov;
kovinska ~ vrsta vezi, pri kateri se valenčni elektroni prosto gibljejo v periodični mreži atomov kovine;
nekovalentna ~ šibka kemijska → vez;
peptidna ~ vez med karboksilno skupino ene aminokisline in α-aminoskupino druge aminokisline ob odcepitvi molekule vode, pri čemer nastane skupina —CO—NH—, značilna za zgradbo peptidov in beljakovin;
peroksidna ~ kovalentna vez med dvema kisikovima atomoma, ki sta del večje molekule (R—O—O—R ali R—O—O—H);
pirofosfatna ~ vez med dvema ostankoma fosforjeve kisline;
prečna ~ kovalentna vez med dvema molekulama fibrilarnega proteina;
šibka kemijska ~ ki nastane zaradi nekovalentnih interakcij med molekulami ali deli molekul, vključuje interakcije med dipoli, hidrofobne interakcije, vodikove vezi in ionske vezi v vodnih raztopinah;
tioestrska ~ ki povezuje alkohol in tiol;
trojna ~ kovalentna vez, v kateri si dva atoma delita tri skupne elektronske pare;
visokoenergijska ~ kemijska vez, ki pri hidrolizi sprosti veliko količino proste energije prim. ATP;
vodikova ~ šibka vez med vodikovim atomom, ki je vezan na močno elektronegativen atom, in prostim elektronskim parom drugega elektronegativnega atoma (npr. kisika, fluorja, klora ali dušika) iste ali druge molekule  


3. kar koga veže, druži z drugim človekom, z drugimi ljudmi 

Proste zveze:
družinske ~i, genetske ~i, sorodstvene ~i, stopnja sorodstvenih ~i;   

Vir: Slovenski medicinski slovar - Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta

Komentiraj slovarski sestavek