zamračênost -i ž  kvalitativna motnja zavesti z delno ohranjenim, toda izkrivljenim zaznavanjem okolice in delovanjem predstavnega in miselnega sveta  sin. zamračena zavest

Razložene stalne zveze:
dezorientirana ~ za katero je značilno bolj raztrgano mišljenje, bližje sanjskemu, subjektivno doživljanje okolja je obremenjeno z iluzijami in halucinacijami, vedenje pa je ustrezno moteno;
epileptična ~ ki se pojavlja pri osebah z epilepsijo, bodisi po napadu bodisi samostojno;
organska ~ akutna zamračenost, ki se pojavlja pri toksičnih, infekcijskih okvarah ter akutnih možganskih poškodbah;
orientirana ~ oblika utesnjene zavesti, pri kateri je obseg zaznavanja in mišljenja omejen le na ozko področje ene same težnje in se v tem obsegu lahko subjekt kaže še navidez urejen, zunaj tega področja pa je njegova zavest izključena;
poiktična ~ zamračenost po epileptičnem napadu;
poparoksizmalna ~ poiktična → zamračenost;
psihogena ~ ki nastane pod pritiskom čustvenih obremenitev, zaradi nevrotskih konfliktov;
travmatska ~ zamračenost po pretresu možganov 



Vir: Slovenski medicinski slovar - Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta

Komentiraj slovarski sestavek