brez [poudarjeno brèz-] predl. z rod.  

  1. 1. lastn. otrok ~ staršev; človek ~ vesti; oditi ~ slovesa; napadati ~ ozira na žrtve ne glede na žrtve: izginiti ~ sledu
  2. 2. vzročn. iti v disko ~ dovoljenja staršev |čeprav starši niso dovolili|~ pomoči sosedov bi težko živel |če mu ne bi pomagali|Tudi ~ tebe bi bili zmogli |čeprav ne bi bilo tebe|To je ~ nadaljnjega pravilno zanesljivo, nedvomno: Vstopil je,  ~ da bi potrkal ne da bi potrkal:
  3. 3. vezljivostni biti ~ dela; trpeti ~ konca in kraja
  4. 4. izpust., prakt.sp. Želite sobo s kopalnico ali ~



Vir: Slovenski pravopis 2001 - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša

Komentiraj slovarski sestavek