• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

brzojáviti -im dov. brzojávljen -a; brzojávljenje (á ȃ) komu/čemu kaj ~ agenciji novico brzojaviti po koga ~ ~ očeta 



Vir: Slovenski pravopis 2001 - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša

Komentiraj slovarski sestavek