búhniti -em dov. búhnjen -a; búhnjenje (ú ȗ) Plamen ~e skozi odprtino; poud.: ~ v sobo |zelo hitro priti|~ v smeh |nenadoma se zasmejati|redk. buhniti kaj koga/kaj Buhnil ji je vodo v obraz |s silo vrgel|poud. buhniti v koga/kaj V okno je buhnil veter |je s silo zadel|brezos. Molči, je buhnilo iz nje |je jezno, glasno rekla|



Vir: Slovenski pravopis 2001 - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša

Komentiraj slovarski sestavek