četvéro -ih tudi četvéro -- ločil. količ. štev. (ẹ̑; ẹ̑) |štiri kose, vrste|: najeti ~ delavcev: zidarja, mizarja, pleskarja in elektrikarja; ~ jih je sedelo za mizo; dogovarjati se s ~imi podjetniki, športnicami, mesti s štirimi: ~ lepot, vin; ~ možganov, grabelj, vrat; redk. Sosed ima ~ otrok štiri otroke:
Dostopnost
Dostopnost