čúti1 čújem dvovid. čúj -te, nedov. -èč -éča in -óč; čúl/čùl čúla, čút -a, zastar. čúvši; čútje; (čút/čùt) (ú ȗ) 

  1. 1. pešaj. slišati; koga/kaj ~ glasove, ptičko; čuti kaj kom/čem ~ novice o sosedih; Star je, pa slabo ~e
  2. 2. neobč.: Čuj, kako piha poslušaj: Čujte, to je sramota poslušajte:



Vir: Slovenski pravopis 2001 - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša

Komentiraj slovarski sestavek