decénten -tna -o; bolj ~ (ẹ̑) neobč. ~o vedenje nevsiljivo, zadržano:

decéntnost -i ž, pojm. (ẹ̑) neobč. nevsiljivost, zadržanost:



Vir: Slovenski pravopis 2001 - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša

Komentiraj slovarski sestavek