• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

dovolíti -vólim dov. dovôli -íte; dovôlil -íla, dovôlit, dovóljen -a; (dovôlit) (í/ȋ ọ́) 

  1. 1. komu kaj Otroku vse ~i; ~ učencu oditi, da odide
  2. 2. Dovolite, da vam čestitam; Dovolite, moje ime je XY


dovolíti si -vólim si (í/ȋ ọ́) kaj ~ ~ neslano šalo; Dovolil bi si opozoriti na nova dejstva 



Vir: Slovenski pravopis 2001 - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša

Komentiraj slovarski sestavek