dozoréti -ím dov. dozorênje in dozorétje; drugo gl. zoreti (ẹ́ í) Sadje ~i; neobč. dozoreti do česa Stvar je dozorela do vrhunca dozoreti v koga/kaj ~ ~ moža 



Vir: Slovenski pravopis 2001 - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša

Komentiraj slovarski sestavek