drégniti -em dov. drégnjen -a; drégnjenje (ẹ́ ẹ̑) koga/kaj ~ znanca, naj molči; poud. Novica ga je neprijetno dregnila |prizadela, vznemirila|dregniti koga z/s čim ~ sošolca s komolcem; poud. ~ prijatelja z očitkom |prizadeti, vznemiriti|dregniti v kaj ~ ~ ogenj; poud.: ~ ~ bistvo spora |opozoriti nanj|~ ~ osje, sršenje gnezdo |povzročiti razburjenje|



Vir: Slovenski pravopis 2001 - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša

Komentiraj slovarski sestavek