dvój -a -e vrst. ločil. količ. štev. (ọ̑) redk. |dveh vrst|: ~a človekova narava; Na vrtu so ~i otroci: naši in sosedovi; Pripeljali so se v ~ih saneh; ~e oči |dva para|Hiša ima ~a vrata dvoje vrat: ~i čevlji |dva para|Obstajajo ~e Jesenice
dvój -ega m, člov. (ọ̑) V življenju so ~i: eni dajejo, drugi sprejemajo
dvóje -ega s (ọ̑) bati se ~ega |dveh stvari|poud.: iti na ~ |ločiti se|obljubiti in dati je ~ |sta dve stvari|
Dostopnost
Dostopnost