govoríčiti -im nedov. govoríčenje (í ȋ) slabš. |dosti, vsebinsko prazno govoriti|: ~ brez konca in kraja govoričiti komu čem ~ poslušalcem o dolžnostih 



Vir: Slovenski pravopis 2001 - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša

Komentiraj slovarski sestavek