• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

izmojstríti -ím dov. izmójstril -íla, nam. izmojstrít/izmojstrìt; izmojstrênje; drugo gl. mojstriti (í/ȋ í) redk. koga/kaj Kovač ga je dobro izmojstril izučil, usposobil: ~ nasprotja, težave obvladati jih, biti jim kos:



Vir: Slovenski pravopis 2001 - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša

Komentiraj slovarski sestavek