izostríti -ím dov. izóstril -íla, nam. izostrít/izostrìt; izostrênje; drugo gl. ostriti (í/ȋ í) kaj ~ konico; neobč. ~ občutek za lepoto izoblikovati (v veliki meri): ~ sluh, voh 



Vir: Slovenski pravopis 2001 - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša

Komentiraj slovarski sestavek