izročèn -êna -o (é) ustno ~a pravljica izročen komu/čemu skrbnikom ~ otrok; poud. biti na milost in nemilost ~ tujcem |biti od njih popolnoma odvisen|

izročênost -i ž, pojm. (é) neobč. človekova ~ usodi prepuščenost, predanost:



Vir: Slovenski pravopis 2001 - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša

Komentiraj slovarski sestavek