• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

izvolíti1 -vólim tudi izvóliti -im dvovid. izvóli -te tudi izvôli -íte; izvôlil -íla tudi -il -ila; izvôlit tudi -it (í/ȋ ọ́; ọ̑) 

  1. 1. |izraža vljudnost pri nagovoru|: Prosim, izvolite vzeti; Ali smem vstopiti? -Izvolite; Izvoli, miza je pripravljena
  2. 2. star., z nedoločnikom Knez ga je izvolil poslušati



Vir: Slovenski pravopis 2001 - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša

Komentiraj slovarski sestavek