izziválec -lca [u̯c] z -em člov. (ȃ) spoprijeti se z ~em; poud. ~ usode |kdor se zaradi predrznosti izpostavlja nevarnosti|

izziválka -e [u̯k] ž, člov. (ȃ)

izziválčev -a -o [u̯č] (ȃ)



Vir: Slovenski pravopis 2001 - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša

Komentiraj slovarski sestavek