izživéti -ím dov. izžívljen -a; izživétje; drugo gl. živeti (ẹ́ í) kaj ~ svoja nagnjenja
izživéti se -ím se (ẹ́ í) ~ ~ v mladosti; ljubezensko, spolno se izživeti; poud. izživeti se nad kom ~ ~ ~ sovražnikom |surovo, grdo ravnati z njim|
Dostopnost
Dostopnost