kámor ozir. smer. prostor. prisl. zaim. (ȃ) 

  1. 1. ~ greš ti, (tja) grem tudi jaz; To je (tista) višina, do ~ ob največji povodnji seže voda do katere: Lahko greš, ~ in kadar hočeš
  2. 2. poud.: Nima, ~ bi položil glavo |Nima doma|~ pogledaš, povsod sama ravnina |kamor koli|



Vir: Slovenski pravopis 2001 - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša

Komentiraj slovarski sestavek