kompanjón -a m, člov. (ọ̑) neknj. pog.: ~ pri goljufijah družabnik, sodelavec: njegovi stari ~i tovariši, prijatelji:

kompanjónka -e ž, člov. (ọ̑) neknj. pog. 



Vir: Slovenski pravopis 2001 - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša

Komentiraj slovarski sestavek