kònj kônja s -em živ., mest. ed. tudi kónju, rod. mn. kónj tudi kônjev, mest. mn. tudi kónjih (ȍ ó) osedlati ~a; slabš. Ti si pa res ~ |velik, neroden človek|šah. vzeti damo s ~em s skakačem: šport. skakati čez ~a 

kônjev -a -o (ó)



Vir: Slovenski pravopis 2001 - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša

Komentiraj slovarski sestavek